Pogosta vprašanja

V primeru, da bi imel težave pri vnašanju podatkov preko spletne strani, nam jih lahko sporočiš tudi na e-mail naslov , po telefonu na številko 041 712 796 (vsak delavnik med 10. in 14. uro) ali po pošti na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.

Seveda smo vsi zaskrbljeni zaradi ptičje gripe in njenih posledic za zdravje, vendar je povsem varno ptice opazovati od daleč (ne da bi se jih dotikal). Vsekakor pa nikoli ne smeš pozabiti na osnovno higieno, zato si vedno dobro umij roke po vsakem stiku z živalmi. Priporočamo tudi, da se ne dotikaš mrtvih živali.

Rezultate opazovanj lahko spremljaš na Pomladnem zemljevidu, in sicer na dva načina: na zemljevidu (Pomlad trenutno) in v preglednicah (Statistika). Spomladi se bodo zemljevidi spreminjali vsak teden, in sicer takoj, ko bodo dopolnjeni z novimi podatki vseh udeležencev. Rezultati preglednic bodo sproti obnovljeni. Lahko boš preveril, kdaj je bilo prvo opazovanje v katerikoli državi Evrope in kdaj je bilo prvo opazovanje v državi in regiji, kjer živiš.

Namen projekta je zbrati podatke o tem, kako se ptice selivke vračajo nazaj k nam v Evropo. Ta preprosta opazovanja, ki jih lahko prispeva zelo veliko število ljudi, so zelo dober vir informacij o tem, kako se ptice selijo, ali se vsako leto vrnejo ob istem času, in še mnoge druge zanimivosti. Glavna prednost akcije Pomlad prihaja! pred ostalimi raziskavami je v tem, da pokrije zelo veliko površino zaradi velikega števila popisovalcev po Evropi. S pomočjo podatkov, ki jih pridobivamo od leta 2006 naprej, bomo lahko ugotavljali značilnosti pri datumih prihodov ptic v Evropo, in povezave med prihodi in klimatskimi spremembami.

S pomočjo tvojih podatkov bo BirdLife International ocenil številčnost vračajočih se ptic, čas prihodov in področja, na katera se seleče ptice vračajo. Ne bomo poskusili prešteti vseh vračajočih se ptic, saj je to nemogoče, ampak bomo vsako leto na enak način prešteli vsaj delež njihove populacije.

Podatke bomo lahko obdelali na več nivojih: evropskem, državnem ali regionalnem. Iz velikega števila podatkov bomo lahko ugotovili morebitne spremembe v selitvenih navadah ptic. Poleg tega nam bo vnašanje rezultatov opažanj posameznih vrst v zemljevide omogočilo natančno sliko njihovih prihodov.